Rak ščitnice
Opis bolezni in statistični podatki
Ščitnica je žleza z notranjim izločanjem (endokrina žleza), leži pod kratko vratno mišico tik pod Adamovim jabolkom. Ščitnični hormoni nadzorujejo hitrost presnove v organizmu, spodbujajo telesna tkiva k tvorbi beljakovin. Rak ščitnice predstavlja 1% vseh rakov, vendar je to najpogostejša maligna bolezen endokrinih žlez (90%). Po podatkih Registra raka za Slovenijo je leta 2004 zbolelo 135 ljudi (29 moških in 1006 žensk).
Dejavniki tveganja in preventiva
Med številnimi dejavniki tveganja so najpogostejši golšavost (bolezensko povečanje ščitnice), dednost, pomanjkanje joda v prehrani, izpostavljenost sevanju. Za preventivo je zelo pomembno, da pozorno sledimo vsaki spremembi v ščitnici oz. njenem delovanju. V primeru težav pa nemudoma obiščemo zdravnika.
Bolezenski znaki
Rak se pojavi kot vozliček, t.i. ščitnični gomolj ali zatrdlina v ščitnici, le redko se poveča celotna ščitnica. Na raka posumimo, če je gomolj čvrst in ne izloča pretirane količine hormonov, hitro raste (nekateri tudi zelo počasi) in ponavadi ni napolnjen s tekočino.
Postavitev diagnoze in stadija bolezni
Kliničnemu pregledu sledi preiskava z ultrazvokom, ki večkrat pomaga tudi pri aspiracijski biopsiji s tanko iglo (ABTI) za odvzem vzorca za mikroskopski pregled. Scintigrafija z radioaktivnim sredstvom še natančneje prikaže spremembe v ščitnici; včasih še CT pljuč in vratu, obvezen je ORL-pregled za ušesa, nos in grlo z oceno gibljivosti glasilk (pred- in po operaciji); z genetskimi preiskavami pa ugotavljamo ev. prisotnost okvarjenega gena. Poleg TNM klasifikacije razvrščamo tumorje v 2 skupini – z majhnim oz. velikim tveganjem za ponovitev. Najpogostejše vrste so: papilarni, folikularni, anaplastični in medularni rak ščitnice.
Zdravljenje
Bolezen zdravimo na različne načine, možnosti ozdravitve so dobre – odvisne od vrste raka, lege, velikosti in razširjenosti, bolnikove starosti in splošnega stanja. Kirurško zdravljenje je bistveno za večino, gre za odstranitev celotne ščitnice ( totalna tiroidektomija ), pogosto tudi bližnjih bezgavk. Če obstaja nevarnost ponovitve je po operaciji dodana radiojodna ablacija ( brahiradioterapija ). Za razširjene oblike in hitro rastoče vrste so na voljo še obsevanje, kemoterapija in hormoni.
Stranski učinki in posledice zdravljenja
Ob preiskavah predvsem pa med- in po zdravljenju so možni tudi zapleti, ki so večinoma rešljivi. Stranski učinki so lahko začasni ali trajni. Po odstranitvi ščitnice je potrebno doživljenjsko jemanje sintetičnih ščitničnih hormonov, pod skrbno zdravniško kontrolo, običajno enkrat dnevno, zjutraj na tešče, če je le mogoče vedno ob istem času.
Ponovitev bolezni
Po končanem zdravljenju in v primeru tiroidektomije uspešno uvedenem nadomestnem hormonskem zdravljenju, sledijo redne kontrole s skrbnim sledenjem hormonskega stanja. Posebej skrbno moramo kontrolirati bolnike s tistimi vrstami raka, ki se pogosteje ponavljajo oz. hitreje širijo in starejše bolnike.
