Rak debelega črevesa in danke
Opis bolezni in statistični podatki
Rak debelega črevesa in danke (ali kolorektalni rak) je ena najpogostejših rakavih bolezni. Debelo črevo in danka zajemata končni del črevesa, ki meri približno 100 cm. Ko se rakave celice razmnožujejo, prodirajo v okoliško tkivo, prek krvi ali limfe pa lahko zaidejo tudi v druge dele telesa. Število obolelih se iz leta v leto povečuje. Po podatkih Registra raka za Slovenijo je leta 2004 za to boleznijo zbolelo 1291 ljudi.
Dejavniki tveganja in preventiva
Dejavniki tveganja so najverjetneje posledica kombinacije medsebojnega delovanja dednih dejavnikov in vplivov okolja. Pogostost pojavljanja ni enakomerno razporejena po vsem črevesu. Več kot polovica se jih pojavi v danki in zadnjem delu (sigmoidnem) črevesa. Rak debelega črevesa in danke je tako kot drugi raki v zgodnjem obdobju ozdravljiva bolezen, zato moramo na njo pomisliti tudi ob neznačilnih znakih, predvsem pa pri ljudeh z večjim tveganjem za razvoj raka debelega črevesa in danke. Več pozornosti je treba nameniti presejalnim programom.
Bolezenski znaki
Bolezenski znaki pri raku debelega črevesa in danke so večinoma neznačilni, lahko se razlikujejo po tem, v katerem delu črevesa leži tumor. Nekateri bolniki nimajo nobenih težav; drugi pa tožijo zaradi bolečin v trebuhu, napenjanja, vetrov, sprememb v odvajanju blata, krvi na blatu, slabosti.
Postavitev diagnoze in stadija bolezni
Med preiskave za odkrivanje raka debelega črevesa in danke sodijo: digitalni rektalni pregled, hematest blata, rektoskopija in kolonoskopija. Za končno diagnozo raka je potrebna biopsija - odvzem tkiva za preiskavo. Za določitev stadija oz. razširjenosti bolezni so potrebne še dodatne preiskave.
Zdravljenje
Za zdravljenje raka debelega črevesa in danke so na voljo: operativna odstranitev tumorja ali zasevkov, obsevanje, kemoterapija. Za uvedbo ustreznega načina zdravljenja je pri posameznem bolniku potrebna natančna določitev stadija bolezni in njene razširjenosti. Operacija predstavlja osnovno zdravljenje zgodnjih stadijev raka debelega črevesa in danke, obsevanje (zdravljenje z visokoenergetskimi žarki) se običajno uporablja pri zdravljenju danke, kemoterapija (uničevanje rakavih celic z zdravili-citostatiki) pa v različnih kombinacijah z operativnim in/ali obsevalnim zdravljenjem. Slednja je učinkovita tudi pri bolnikih z razširjeno boleznijo. V zadnjem času se razvijajo nova biološka zdravila, ki se dodajajo standardni kemoterapiji, ali uporabijo ob njeni neučinkovitosti.
Stranski učinki in posledice zdravljenja
Bolniki z rakom debelega črevesa in danke lahko kakovostno živijo, saj po končanem zdravljenju nimajo posebnih težav, ne potrebujejo diete, uživajo lahko vse vrste hrane. Tudi bolniki s stomo lahko ob uporabi kakovostnih pripomočkov (vrečk za stomo in irigatorjev) živijo povsem normalno. Stranski učinki obsevanja in kemoterapije so večinoma prehodnega značaja.
Ponovitev bolezni
Po končanem zdravljenju so potrebni kontrolni pregledi in preiskave zaradi čim zgodnejše ugotovitve morebitne ponovitve bolezni. Pri več kot polovici bolnikov se bolezen ne ponovi. Tudi ponovitve bolezni lahko uspešno zdravimo, način zdravljenja pa je odvisen od mesta ponovitve in njene razširjenosti.
Poglejte si še:
- Pot k okrevanju
- Vprašanja strokovnjakom
- Nasveti za vsakdanje življenje
- Nasveti za obisk pri zdravniku
- Viri in literatura
Na forumu o:
Rak prebavil
